V Združenih državah Amerike so se po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razpltele ostre notranjepolitične razprave. Graham Platner, demokratski kandidat za senat iz zvezne države Maine, je pozval k množičnemu odporu proti po njegovih besedah nemoralnemu in gnusnemu dejanju Trumpove administracije. Platner, ki uživa podporo progresivnega krila stranke, je operacijo označil za primer gangsterizma, ki spodkopava mednarodne norme. Hkrati je Demokratski nacionalni odbor (DNC) začel zbirati sredstva v znak protesta proti prijetju Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje sledi januarski vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narkoterorizma. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa opravičuje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije in pregon kriminala, demokrati opozarjajo na zavajanje kongresa o načrtih v Venezueli. Napetosti med strankama se stopnjujejo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj kritiki administracije trdijo, da gre za kršitev suverenosti tuje države, medtem ko zagovorniki poudarjajo legitimnost pregona obtoženega diktatorja.

V večjih mestih po Združenih državah Amerike, Nemčiji in na Irskem so potekali množični protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške posebne sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Demonstranti v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu, Hamburgu in Dublinu so obsodili po njihovem mnenju nezakonito ugrabitev in nasilno menjavo režima. Po navedbah organizatorjev in prič so protestniki zahtevali takojšnjo vrnitev Madura v domovino ter konec ameriškega vojaškega posredovanja v Južni Ameriki. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so nekatere skupine v tujini proslavljale padec socialističnega voditelja, so tradicionalne zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro obsodile dejanja Washingtona. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa trdi, da je bila operacija nujna zaradi Madurove vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zatiranja demokracije. Maduro in njegova soproga sta bila po zajetju nemudoma prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer bosta stopila pred sodišče pod obtožbami narkoterorizma.

Združene države Amerike so v bliskoviti vojaški operaciji, poimenovani »Absolute Resolve« (Popolna odločnost), v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, se je začela z vrsto eksplozij v prestolnici, zakonca pa sta bila nato nemudoma prepeljana v New York. Maduro je bil v soboto zvečer pod strogim varovanjem agentov DEA že zaprt v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer bo v ponedeljek stopil pred sodnika. Obtožnica mu očita narkoterorizem, zaroto za uvoz kokaina v ZDA in vodenje mamilarskega kartela »Cartel de los Soles«. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države začasno neposredno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena »varna in primerna« tranzicija oblasti. Trump je poudaril namen obnove venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij, medtem ko je zunanji minister Marco Rubio pojasnil, da bodo ZDA nadzor izvajale predvsem prek naftne blokade. Medtem ko so v delih Floride ob novici o padcu režima izbruhnila praznovanja, so mednarodne odzive zaznamovali kritike in opozorila o kršitvi mednarodnega prava. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in več svetovnih voditeljev so izrazili zaskrbljenost nad nevarnim precedensom, ki ga postavlja takšna ugrabitev tujega voditelja države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prvo noč preživel v zaporu v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Caracasu ujele ameriške posebne sile. Skupaj s soprogo Cilio Flores so ga prepeljali v Združene države Amerike, kjer se sooča z obtožbami zaradi narko-terorizma in zločinov proti človečnosti. Medtem ko njegovi privrženci v Venezueli zahtevajo njegovo izpustitev, del prebivalstva in begunci njegovo aretacijo pozdravljajo. Prvo zaslišanje pred sodnikom v New Yorku je predvideno za ponedeljek popoldne po lokalnem času. Politične razmere v Venezueli ostajajo napete, saj je tamkajšnja vojska za začasno predsednico države priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je aretacijo označil za pomemben, a nezadosten korak v smeri demokratičnih sprememb. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem že izdal opozorila novi začasni voditeljici Rodríguezovi, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej latinskoameriški državi.

Ameriška vojska je pod ukazom predsednika Donalda Trumpa v soboto, 3. januarja 2026, izvedla bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s silovitimi eksplozijami v mestu in zračnimi napadi na strateške cilje, Trump pa jo je kasneje označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Bele hiše so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem in ladjo prepeljali v New York, kjer so proti njima že vložili obtožnice zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Med operacijo je bilo poškodovanih nekaj ameriških vojakov, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Medtem ko Rusija operacijo obsoja kot dejanje oborožene agresije, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namignil, da bi morale ZDA podobno ravnati tudi z drugimi diktatorji. V Veliki Britaniji so se v stranki laburistov pojavili pritiski na premierja Keira Starmerja, naj dejanje obsodi kot »gangstersko politiko«. Združene države Amerike nameravajo začasno prevzeti vodenje Venezuele in izkoriščati njene naftne vire, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti na prehodno voditeljico Delcy Rodríguez, ki pa jo je Trump že opozoril, da bo za nesodelovanje plačala visoko ceno. Analitiki hkrati opozarjajo, da bi ta precedens lahko opogumil države, kot sta Kitajska in Rusija, za podobna vojaška posredovanja v tujini.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriškega ministrstva za pravosodje so Madura s pomočjo vojne ladje že prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožnicami zaradi narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem ter zločinov proti človečnosti. Operacija, ki je vključevala zračne napade in eksplozije po celotnem Caracasu, je po prvih podatkih zahtevala najmanj 40 življenj med civilisti in vojaki, južni del mesta pa je ostal brez oskrbe z električno energijo. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s mešanimi občutki; medtem ko venezuelska diaspora v tujini praznuje upanje na vrnitev domov, so države, kot sta Indija in Kolumbija, izrazile globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja in pozvale k mirnemu reševanju sporov. Maduro se je v New Yorku že pojavil pred kamerami v zaporniških oblačilih, venezuelska vlada pa je v odziv na ameriško dejanje razglasila izredno stanje. Generalni sekretar Združenih narodov je za naslednji dan že sklical sejo Varnostnega sveta.

Republikanska stranka in administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike sprožili niz strateških potez, ki so naletele na ostre kritike demokratov in delne zadržke znotraj konservativnih pravnih krogov. Poštna služba ZDA je spremenila pravila o žigosanju poštnih glasovnic, ki se bodo po novem žigosale ob obdelavi in ne ob prejemu, kar bi po ocenah strokovnjakov lahko povzročilo neveljavnost več milijonov glasovnic. Hkrati republikanski državni sekretarji pospešeno izvajajo brisanje volivcev iz registrov, medtem ko Donald Trump v okviru zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) zahteva 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave v Mar-a-Lagu. V zvezni državi Indiana je senat zavrnil poskus vmesnega preoblikovanja volilnih okrajev (gerrymandering), kar predstavlja udarec Trumpovim prizadevanjem za politično prevlado. Hkrati se je Vrhovno sodišče ZDA spopadalo z vprašanjem razširitve predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, pri čemer so se celo med konservativnimi sodniki pojavile razpoke glede teorije o 'enotni izvršni oblasti'. Politična dinamika pred letom 2026 ostaja zaznamovana z gospodarskimi pritiski, saj Trump poskuša volivce prepričati o uspešnosti svoje ekonomske politike, medtem ko se sooča z obtožbami o zlorabi proračunskih sredstev za politične zaveznike.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in ukazal varnostnim silam, naj »izgrednike postavijo na njihovo mesto«. Njegov poziv k represiji prihaja v času, ko se država spopada z množičnimi demonstracijami zaradi gospodarskega kolapsa, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že najmanj 16 ljudi, več kot 500 pa jih je bilo zaprtih. Hamenej je v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala »sovražniku«, s čimer je še dodatno zaostril retoriko proti zahodnim silam. Napetosti so se močno povečale po javnem opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval s smrtonosnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenih omrežjih zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in polna« (locked and loaded), kar je v Teheranu sprožilo val ogorčenja. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z opozorilom, da bi v primeru ameriškega vmešavanja lahko postale tarča ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji ostajajo izjemno negotove, saj protesti, ki jih poganja visoka inflacija in padec vrednosti riala, ne kažejo znakov umirjanja.

Iransko politično vodstvo se je uradno odzvalo na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru stopnjevanja nasilja nad protestniki v Iranu. Teheran je na Združene narode naslovil poziv k ukrepanju, v katerem so Trumpove izjave označili za nepremišljene, provokativne in za neposredno kršitev iranske suverenosti. Iranski veleposlanik pri ZN, Amir Saeed Iravani, je v nujnih pismih generalnemu sekretarju in Varnostnemu svetu poudaril, da so tovrstne grožnje v nasprotju z mednarodnim pravom. Napetosti so se zaostrile, ko je Donald Trump uporabil izraz, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene (angl. 'locked and loaded') na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranska stran je na te navedbe odgovorila s povračilno grožnjo, v kateri so napovedali napade na vse ameriške vojaške baze v regiji, če bo prišlo do kakršnegakoli vmešavanja. Hkrati se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo dodatno poglobile stroge ameriške sankcije, kar je po mnenju strokovnjakov eden ključnih razlogov za širjenje ljudskega nezadovoljstva na ulicah.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za velik uspeh v boju proti narko-terorizmu in napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi bogatimi naftnimi rezervami. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan v New York, kjer se bo soočil z obtožbami zaradi sodelovanja v zaroti narko-terorizma, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in znotraj Venezuele. Medtem ko so venezuelski izseljenci v ZDA, predvsem v Miamiju, proslavljali padec režima, je v Caracasu zavladala negotovost. Podpredsednica Delcy Rodríguez se je razglasila za začasno predsednico in ob podpori venezuelske vojske obsodila ameriško posredovanje kot kršitev mednarodnega prava. Kritike prihajajo tudi iz vrst ameriških demokratov in progresivnih skupin, ki opozarjajo na nezakonitost vojaškega posega brez odobritve kongresa, medtem ko so države, kot sta Iran in Mehika, dejanje označile za imperialistični napad na suverenost države.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in drzno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki naj bi trajala le okoli 150 minut, označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Washingtona so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta morala zagovarjati pred zveznim sodiščem zaradi obtožb o narkoterorizmu, tihotapljenju kokaina in nezakoniti posesti orožja. Operacija je sledila mesecem stopnjevanja vojaškega pritiska in Trumpovih javnih groženj, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo, dokler ne bo mogoče izvesti varne in pravične tranzicije oblasti. Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnje v venezuelsko naftno industrijo močno vključena največja ameriška naftna podjetja, kar nakazuje na širše strateške in gospodarske cilje posega. Medtem ko so nekateri zavezniki in republikanski politiki operacijo pozdravili, so se v mednarodni skupnosti in znotraj ZDA že pojavili ostri pomisleki glede zakonitosti tovrstnega enostranskega vojaškega posredovanja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti izgredniki postavljeni na svoje mesto. Njegove izjave so v javnosti razumljene kot neposredna odobritev varnostnim silam za nasilno zadušitev demonstracij, ki so v zadnjem tednu pretresle islamsko republiko. Do nemirov prihaja v času hude gospodarske krize, v nasilju pa je po dostopnih podatkih življenje izgubilo že najmanj deset ljudi. Protesti so postali največji po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila vsesplošne nemire. Napetosti so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Položaj v regiji je še posebej nestabilen zaradi junijskega 12-dnevnega vojaškega spopada z Izraelom, v katerem so ameriška letala bombardirala iranske jedrske objekte, ter nedavne ujetosti venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriške vojske. Zaradi ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost, kar še dodatno podpihuje nezadovoljstvo prebivalstva.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprva sprožila huda gospodarska kriza, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po navedbah uradnih virov in nevladnih organizacij umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so vstopile v drugi teden, so se razširile iz teheranskega Velikega bazarja v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so poleg nezadovoljstva nad rekordno inflacijo in padcem vrednosti riala začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vodstvu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zaostril retoriko proti Teheranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi demonstranti. Teheranske oblasti so se na te izjave odzvale z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Kljub temu da so sedanji nemiri najobsežnejši po protestih za Mahso Amini leta 2022, analitiki in poročila navajajo, da iransko vodstvo prehaja v način preživetja, medtem ko se poskuša spopasti z vse večjim notranjim pritiskom.

Ameriški trg dela je v novo leto 2026 vstopil z izrazito upočasnitvijo, saj je bilo decembra po ocenah ekonomistov ustvarjenih le okoli 60.000 novih delovnih mest. Skupno povečanje števila zaposlenih v letu 2025 je znašalo približno 670.000, kar je bistveno manj od dveh milijonov v letu poprej in predstavlja eno najšibkejših obdobij rasti po letu 2009. Kljub temu da se je stopnja brezposelnosti decembra malce znižala na 4,5 odstotka, podatki razkrivajo globoko krizo cenovne dostopnosti. Rekordnih 9,3 milijona Američanov oziroma 5,7 odstotka vseh zaposlenih je prisiljenih opravljati več zaposlitev hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške, kot so najemnina in hrana. Gospodarska politika predsednika Donalda Trumpa v prvem letu mandata kaže protislovne rezultate. Medtem ko Bela hiša poudarja 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, so se povprečne carinske stopnje dvignile z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Kritiki opozarjajo, da te carine in negotovost glede trgovinske politike podjetja prisilijo v strogo varčevanje in ustavljanje zaposlovanja. Predsednik Trump se je na očitke o krizi dostopnosti odzval s trditvami, da so težave izmišljene, čeprav ankete kažejo na vse večje nezadovoljstvo in pesimizem celo med njegovimi volivci glede prihodnje gospodarske blaginje.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji, poimenovani »Popolna odločnost« (Absolute Resolve), v venezuelski prestolnici Caracas zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, se je začela v soboto z vrsto eksplozij in letalskih napadov na ključne vojaške ter vladne objekte. Po navedbah ameriške administracije so Madura zajeli v močno utrjeni rezidenci in ga s helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil kasneje prepeljan v zvezni zapor v New Yorku. Tam ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, tihotapljenja mamil in nezakonitega posestva orožja. Medtem ko v nekaterih delih Venezuele in v diaspori na Floridi potekajo praznovanja ob padcu režima, poročila iz Caracasa navajajo, da je bilo v spopadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje obsodila kot kršitev mednarodnega prava. Kitajska in Rusija sta že zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa se bo v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju zaradi zaskrbljenosti nad destabilizacijo regije in ravnanjem ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj tarča obsežne in bliskovite vojaške operacije ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", se je končala z zajetjem Madura in njegove soproge, ki so ju nato s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila poletela proti New Yorku. Ameriško ministrstvo za pravosodje je kmalu po operaciji razkrilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja "skorumpirane in nelegitimne vlade", ki se napaja z obsežno trgovino z drogami. Obtožnica vključuje zaroto za narkoterorizem, uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonito posest in uporabo težkega orožja. Po navedbah ameriške generalne tožilke Pam Bondi se bo par na ameriških tleh soočil s "polnim besom ameriškega pravosodja". Predsednik Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler se ne izvede varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi prihod ameriških naftnih podjetij, ki naj bi obnovila uničeno energetsko infrastrukturo v državi. Medtem ko so v nekaterih mestih, kot je Santiago de Chile, ljudje proslavljali padec Madura, so se v ZDA in drugod po svetu zvrstili protesti proti ameriški vojaški agresiji. Rusija in Kitajska sta operacijo ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je močno zaostril retoriko proti kolumbijskemu kolegu Gustavu Petru in namignil na možnost vojaškega posredovanja v državi. Trump je Petra označil za "bolnega človeka", ki domnevno podpira proizvodnjo in prodajo kokaina na ameriški trg. Po nedavnem zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških sil je Trump nakazal, da bi Kolumbija lahko bila naslednja tarča podobne operacije, če se razmere ne bodo spremenile. Ameriški predsednik je poudaril, da Petro ne bo mogel še dolgo nadaljevati s trenutno politiko. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi neuspeha Kolumbije pri omejevanju proizvodnje kokaina, kar Bela hiša vidi kot neposredno grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Trumpove izjave prihajajo v času, ko Washington izvaja širšo strategijo pritiska na latinskoameriške države, ki po mnenju administracije niso dovolj dejavne v boju proti narko kartelom. Diplomatski odnosi med Bogoto in Washingtonom so dosegli najnižjo točko, medtem ko se v regiji širi strah pred nadaljnjimi enostranskimi vojaškimi posegi ZDA.

Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura naletela na ostre kritike demokratske opozicije, ki operacijo označuje za nezakonito vojno in poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav. Republikanski poslanec Mike Lawler je v odzivu na obtožbe stopil v bran odločitvi, da se ameriški kongres zaradi varnostnih razlogov in zagotavljanja tajnosti operacije predhodno ni obvestil o načrtovanem napadu. Lawler je kritike demokratov označil za hinavske, medtem ko so se v Madridu na protestih zbrali pripadniki skrajne levice, ki so Združene države Amerike obtožili imperializma. Zajetje Madura, ki se je zgodilo 3. januarja 2026, je sprožilo široko razpravo o ustavnih pooblastilih predsednika ZDA za izvajanje vojaških operacij brez izrecne odobritve kongresa. Medtem ko vlada vztraja, da je bila operacija upravičena in nujna za zaščito nacionalnih interesov, so nekateri demokratski politiki, vključno s Kamalo Harris, podvomili v legitimnost postopkov. Operacija je bila izvedena s ciljem privedbe Madura pred sodišče v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami, kar pa je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive in proteste v tujini.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svoje ambicije po ameriški priključitvi Grenlandije, kar je povzročilo oster diplomatski odziv Danske. Napetosti so se stopnjevale po objavah na družbenih omrežjih, ki jih je sprožila Katie Miller, soproga vplivnega svetovalca v Trumpovi administraciji, v katerih je namigovala na bližajočo se priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump je v kasnejših izjavah potrdil svoj interes in poudaril, da Združene države Amerike Grenlandijo potrebujejo predvsem iz obrambnih in strateških razlogov. Danska vlada je v odzivu na te navedbe zahtevala spoštovanje svoje suverenosti in jasno sporočila, da Grenlandija ni naprodaj. Spor se dogaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, saj Trumpove zunanjepolitične poteze, vključno z nedavno vojaško operacijo v Venezueli, sprožajo skrbi v mednarodni skupnosti. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava odnose z zavezniki znotraj zveze NATO in vnaša negotovost v transatlantsko sodelovanje, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri politiki zagotavljanja nacionalne varnosti z razširitvijo ameriškega vpliva.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez opozoril, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Washingtona. Trump je v svojih izjavah poudaril, da bodo posledice zanjo verjetno še hujše kot za nekdanjega predsednika Nicolasa Madura. Do stopnjevanja napetosti prihaja po tem, ko so ameriške sile v vojaški operaciji zajele Madura, Rodriguez pa je prevzela vodenje države. Trump je izrazil pripravljenost na sodelovanje z Venezuelo le pod pogojem, da se izpolnijo ameriški strateški cilji, ki med drugim vključujejo prost dostop do obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Administracija v Washingtonu s temi grožnjami stopnjuje pritisk na preostalo politično vodstvo v Caracasu, medtem ko je Maduro v zveznem zaporu v New Yorku. Trumpove besede nakazujejo možnost nadaljnjega ameriškega posredovanja, če se politične razmere ne bodo odvile po pričakovanjih Združenih držav Amerike.

V več svetovnih prestolnicah so pretekli konec tedna potekali množični protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Demonstranti v Amsterdamu, Ottawi in drugih mestih so obsodili ugrabitev legalno izvoljenega voditelja ter zahtevali spoštovanje pravice do samoodločbe venezuelskega ljudstva. Ameriške posebne enote so Madura zajele med obsežno operacijo, ki je vključevala zračne napade na Caracas, nato pa so ga s silo prepeljale v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami. Najnovejša poročila iz venezuelske prestolnice potrjujejo, da se je število žrtev ameriške invazije povzpelo na najmanj 80. Med mrtvimi so tako pripadniki venezuelskih varnostnih sil kot tudi civilisti, ki so bili ubiti med eksplozijami, ki so v soboto pretresle Caracas. Venezuelski uradniki opozarjajo, da bi končno število žrtev lahko bilo še precej višje, medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje kot nujno za odstranitev diktatorskega režima in prekinitev narkokartelnih povezav. Donald Trump je ob tem izdal opozorilo podpredsednici Delcy Rodríguez, naj sodeluje, ali pa se spopade s še hujšimi posledicami kot Maduro.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in tehnološki milijarder Elon Musk sta se srečala na zasebni večerji v letovišču Mar-a-Lago, kar po mnenju opazovalcev nakazuje na njuno politično spravo. Srečanja se je udeležila tudi nekdanja prva dama Melania Trump. Dogodek se je odvil po obdobju javnih napetosti in nestrinjanja glede vprašanj zvezne porabe, ki so maja 2025 privedla do vidnega distanciranja med vplivnima osebnostma. Musk je v dneh pred srečanjem znova začel nakazovati donacije republikanski stranki, kar potrjuje njegovo ponovno aktivno vlogo v konservativnem političnem prostoru pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Skladno s poročili je bila večerja opisana kot prijetna in je služila kot platforma za reševanje preteklih nesoglasij. Musk, ki vodi podjetja Tesla, SpaceX in platformo X, je v preteklosti odkrito kritiziral določene segmente javne porabe, kar je povzročilo trenja znotraj Trumpovega kroga, vendar se zdi, da sta akterja našla skupni jezik. Sprava prihaja v ključnem trenutku, ko se Trump pripravlja na nove politične izzive, Musk pa utrjuje svojo pozicijo kot eden najvplivnejših podpornikov gibanja MAGA.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil nedavno operacijo ameriških sil v Venezueli, v kateri so aretirali predsednika Nicolása Madura. Petro je dejanje Združenih držav Amerike označil za "ugrabitev" in "aberranten" napad, ki po njegovih besedah uničuje mednarodno vladavino prava. Kolumbijski voditelj je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj preneha s klevetanjem, in kritiziral imperialistično logiko, ki naj bi vodila Washington pri tem vojaškem posegu. Petrovo stališče odražajo globoka politična razhajanja v regiji, saj kolumbijski predsednik trdi, da je bil s tem dejanjem porušen pravni red na svetovni ravni. Medtem ko Washington Madura obtožuje narkoterorizma, Petro poudarja, da gre za neupravičen napad na suvereno državo. Napetosti med Bogoto in Washingtonom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, kar potrjujejo tudi Trumpova predhodna opozorila Petru glede njegove lastne varnosti po zajetju venezuelskega voditelja.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Organizacija ameriških držav (OEA) je sklicala izredno zasedanje stalnega sveta zaradi kriznih razmer v Venezueli, ki so sledile obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike in zajetju Nicolása Madura. Ameriške sile so operacijo začele s kompleksnimi kibernetskimi napadi na venezuelsko obrambno infrastrukturo, kar je omogočilo nemoteno delovanje letal za elektronsko vojskovanje nad Caracasom. Po uspešni aretaciji so Madura, ki je državo vodil od smrti Huga Cháveza leta 2013, odpeljali v Združene države Amerike, kjer se bo pred sodiščem na Manhattnu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu. Evropska unija in njene države članice so se na dogodke odzvale zadržano. Čeprav Madura niso priznavale za legitimnega predsednika, so poudarile nujnost spoštovanja mednarodnega prava in volje ljudstva pri obnovi demokracije v državi. Medtem ko so v nekaterih mestih, kot je San Diego, zabeležili mešane odzive javnosti, venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López ostro obsoja dejanje Washingtona in ga označuje za ugrabitev. Operacija je povzročila tudi civilne žrtve, kar je sprožilo opozorila mednarodnih organizacij o morebitnih kršitvah humanitarnega prava.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi objavami na družbenih omrežjih ponovno obudil ambicije Združenih držav Amerike po nakupu ali priključitvi Grenlandije, kar je sprožilo oster diplomatski spor z Dansko. Trump je svoje zahteve utemeljil z obrambnimi interesi in zagotavljanjem varnosti, kar je podkrepila tudi objava Katie Miller, soproge njegovega svetovalca, ki je delila zemljevid otoka, prekrit z ameriško zastavo. Danska premierka Mette Frederiksen se je na te poteze odzvala z ogorčenjem in pozvala ameriškega predsednika, naj preneha z grožnjami, saj ZDA nimajo nobene pravne podlage za aneksijo avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti so se stopnjevale v luči širših ameriških vojaških operacij, vključno z nedavnim posredovanjem v Venezueli, kar v mednarodni skupnosti krepi zaskrbljenost glede nepredvidljivosti Trumpove zunanje politike. Medtem ko Washington poudarja strateški pomen Arktike, Köbenhavn vztraja pri ozemeljski celovitosti in zavrača kakršna koli pogajanja o prodaji otoka. Diplomatski spor je povzročil precejšnje nezadovoljstvo med severnimi partnericami zveze Nato, ki tovrstne enostranske težnje vidijo kot destabilizacijo regionalnih odnosov.

Ameriška vojska je v hitri in strogo varovani operaciji pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo buren mednarodni odziv ter intenzivne analize o prihodnjih geopolitičnih premikih. Dogodek, ki ga nekateri označujejo za obuditev Monroejeve doktrine, je povzročil precejšnjo negotovost v Latinski Ameriki, kjer se kitajski gospodarski in politični vpliv sooča z novo realnostjo ameriške odločnosti. Kitajska in Rusija sta dejanje Združenih držav Amerike ostro obsodili, medtem ko se v azijsko-pacifiški regiji vrstijo razprave o morebitnih vzporednicah s Tajvansko ožino. Analitiki in tajvanski politiki, vključno s poslancem Wangom Ting-yujem, poudarjajo bistvene razlike med položajem Venezuele in Tajvana. Kljub kitajskemu poskusu širjenja dvomov o ameriški zanesljivosti strokovnjaki trdijo, da Washington Tajvan obravnava kot ključnega strateškega partnerja, kar se razlikuje od odnosa do Madura, ki je bil pod mednarodnimi tiralicami zaradi trgovine z mamili. Raziskovalci izpostavljajo, da ameriška akcija v Venezueli ne bo nujno pospešila kitajskih načrtov za invazijo na otok, saj so vojaške in politične okoliščine v obeh regijah neprimerljive, Peking pa ostaja previden glede neposrednega soočenja z vojaško močjo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa.

Ameriški mediji so poročali, da so bili redni javni nastopi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, med katerimi je ta plesal, eden izmed ključnih dejavnikov, ki so prepričali predsednika ZDA Donalda Trumpa v izdajo ukaza za vojaško operacijo. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na obveščene vire, so v Washingtonu Madurov ples interpretirali kot neposredno zasmehovanje Združenih držav Amerike, kar je bila po navedbah virov »zadnja kaplja« za Belo hišo. Ameriški predsednik Donald Trump je na podlagi tega izdal ukaz za bliskovito vojaško akcijo, ki so jo izvedle posebne enote Delta. Čeprav so bili razlogi za posredovanje širši in so vključevali dolgoletne politične napetosti, so prav posnetki plešočega predsednika pospešili uresničitev vojaških groženj. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, je vodila do zajetja Madura in njegove soproge Silie Flores, s čimer so ZDA neposredno posegle v politično vodstvo te latinskoameriške države.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli svojo retoriko usmeril proti Mehiki in Kolumbiji. Ameriški predsednik je v nedeljo nakazal, da bi ti državi lahko doletela podobna usoda kot Venezuelo, kjer so ameriške sile pred kratkim odstranile predsednika Nicolása Madura. Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem v latinskoameriških državah krepijo napetosti v regiji, kritiki pa opozarjajo na ponoven vzpon ameriškega intervencionizma. V ozadju teh dogodkov so neposredni interesi ZDA po naravnih virih Latinske Amerike, zlasti po naftnih rezervah v Venezueli. Napovedi o morebitnih novih vojaških posredovanjih so sprožile ostre odzive, saj so nekateri regionalni voditelji, vključno s kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, dejanja Washingtona označili za nedopustna. Situacija v regiji ostaja nestabilna, saj ZDA načrtujejo vzpostavitev popolnega političnega nadzora nad Caracasom, medtem ko Trumpova administracija že išče naslednje cilje za svojo zunanjo politiko v Srednji in Južni Ameriki.

V luči nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, je predsednik Donald Trump ponovno izrazil močan interes za prevzem Grenlandije. Trump je v intervjuju poudaril, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti. Hkrati je zunanji minister ZDA opozoril, da se komunistična oblast na Kubi nahaja v resnih težavah, kar nakazuje na morebitno nadaljnje širjenje ameriških zunanjepolitičnih intervencij v regiji. Znotraj republikanske stranke pa so se že pojavile prve kritike na račun vojaškega posredovanja v Venezueli. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je ostro kritizirala Trumpovo odločitev za napade v Venezueli in zajetje Madura, saj meni, da bi morala biti prednostna naloga ameriške administracije reševanje notranjepolitičnih vprašanj namesto tujih intervencij. Po njenem prepričanju takšne operacije ne služijo interesom ameriškega ljudstva, temveč zgolj povečujejo tveganja na mednarodnem prizorišču. Administracija kljub temu vztraja pri agresivnejši doktrini varovanja ameriških interesov v svoji soseščini.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem posegu v Venezueli ponovno izrazil močno namero Združenih držav Amerike po prevzemu nadzora nad Grenlandijo, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske. Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo zaradi strateških obrambnih interesov, saj naj bi bil otok obkrožen z ruskimi in kitajskimi ladjami. Ameriška administracija meni, da bi bil nadzor nad Arktiko ključen za ohranjanje ameriške prevlade na zahodni polobli. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen se je na napovedi odzvala z zahtevo, naj Washington preneha z grožnjami svoji zgodovinski zaveznici. Danska stran je poudarila, da ZDA nimajo nobene pravne osnove za aneksijo katerega koli dela danskega kraljestva. Napetosti so se stopnjevale tudi po objavi zemljevida s strani svetovalcev Bele hiše, ki Grenlandijo prikazuje v barvah ameriške zastave. Medtem je ameriški zunanji minister Marco Rubio zagovarjal odločitev o nadzoru nad Venezuelo in tamkajšnjimi naftnimi rezervami, kar mednarodna skupnost vidi kot precedens za morebitne prihodnje ozemeljske zahteve ZDA v regiji.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v Caracasu izvedle operacijo z nazivom 'Absolute Resolve', v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, natančneje v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in zločinih proti človečnosti. Po odmevni aretaciji je venezuelska vojska za začasno predsednico države že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Dogodek je sprožil burne odzive po vsem svetu. Sin zajetega predsednika je prek družbenih omrežij pozval podpornike k uličnim protestom in poudaril, da režim kljub aretaciji ne bo oslabel. Hkrati so se pojavile informacije o morebitnem izdajalcu v Madurovem najožjem krogu, ki naj bi ameriškim silam olajšal izvedbo operacije. V Franciji je nekdanji premier Dominique de Villepin kritiziral odziv predsednika Macrona na dogajanje, kar kaže na globoke diplomatske delitve glede zakonitosti in posledic ameriškega posredovanja.

Združene države Amerike so izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano »Vendosmëria Absolute«, v kateri so v prestolnici Caracas prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po navedbah Bele hiše je operacija elitnih enot Delta Force trajala le približno 150 minut, čeprav so načrtovanja potekala več mesecev. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores prepeljan na ameriško vojaško ladjo Iwo Jima, kasneje pa v zvezni zapor v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami za narkoterorizem in trgovino s kokainom. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljantno in napovedal novo obdobje za Venezuelo, ki vključuje nedoločen čas ameriškega upravljanja države. Medtem ko Washington poudarja cilj demokratizacije in zatiranja narkokartelov, v mednarodni javnosti in v sami Venezueli vlada negotovost glede prihodnosti države. Senator Marco Rubio je ob tem omenil možnost uvedbe vojaške karantene, Trump pa je vzpostavil primerjave s preteklimi posredovanji v Iraku in Afganistanu, kar nakazuje na dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nepričakovano spremenila svojo politiko do Venezuele in za reševanje trenutne krize podprla začasno predsednico Delcy Rodríguez, s čimer je vsaj začasno izključila voditeljico opozicije Marío Corino Machado. Trump je odločitev utemeljil s potrebo po takojšnjem stabiliziranju razmer v državi po nedavni aretaciji Nicolása Madura, ki so ga ameriške posebne enote zajele in odpeljale proti New Yorku. Čeprav je Trump Machadovo označil za izjemno osebnost, se je Bela hiša v tem trenutku odločila za sodelovanje z Rodriguezovo, ki jo je vrhovno sodišče imenovalo na čelo države. Kljub ponujeni priložnosti za sodelovanje je predsednik Trump Delcy Rodríguez jasno opozoril na morebitne posledice njenih dejanj. Izpostavil je, da bo plačala »višjo ceno kot Maduro«, če ne bo spoštovala demokratičnih standardov in zahtev Washingtona. Rodríguezova, ki je sicer takoj po prevzemu položaja zahtevala izpustitev Madura in njegove soproge, se je tako znašla pod strogim nadzorom ameriške administracije. Ta poteza Washingtona nakazuje na pragmatičen pristop k tranziciji oblasti, ki bi lahko preprečil popoln kolaps venezuelskih institucij, hkrati pa vzbuja vprašanja o prihodnji vlogi tradicionalne demokratične opozicije.

Venezuelski opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia se je po zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razglasil za legitimnega predsednika države. V svojem nagovoru je poudaril, da nobena demokratična tranzicija ni mogoča, dokler so v zaporih nepravično zaprti politični zaporniki, zato je zahteval njihovo takojšnjo izpustitev. González, ki trdi, da je na predsedniških volitvah 28. julija 2024 premagal Madura, je oborožene sile Venezuele pozval k spoštovanju volilne volje ljudstva in uveljavitvi njegove zmage. Dan po vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike je državljane pozval k strpnosti in delu za narodno enotnost. Čeprav je González označil zajetje Madura za pomemben korak, je opozoril, da to še ni dovolj za popolno normalizacijo razmer v državi. Poudaril je, da se Venezuela zdaj nahaja v novem političnem položaju, ki zahteva spoštovanje demokratičnih standardov in prehod v stabilno demokracijo. Opozicijska koalicija, združena v Platformo demokratične enotnosti (PUD), vztraja, da je bila Madurova razglasitev za zmagovalca v letu 2024 posledica volilne prevare, trenutni dogodki pa odpirajo pot za uveljavitev dejanskih rezultatov tistih volitev.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno potrdil svoje ambicije po priključitvi oziroma nakupu Grenlandije. Trump je poudaril, da Združene države Amerike to strateško terytorij nujno potrebujejo zaradi naraščajoče prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v regiji. Po njegovih besedah je ozemlje ključnega pomena za zagotavljanje nacionalne varnosti in obrambnih interesov države. Danska vlada se je na te izjave odzvala z ostrim opozorilom in pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede suverenosti Grenlandije. Danska premierka je poudarila, da otok, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske, ni naprodaj. Diplomatski spor se je dodatno zaostril po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli, ki so v mednarodni skupnosti sprožile ugibanja o novi fazi ekspanzionistične zunanje politike Združenih držav Amerike.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto zgodaj zjutraj pridržan in prepeljan v Združene države Amerike po bliskoviti operaciji ameriških specialnih sil v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki je vodil do odstavitve voditelja, ki ga je Washington dolgo obravnaval kot nezakonitega diktatorja in narko-terorista. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v svojem domu v vojaškem oporišču in prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožnico zaradi trgovine z mamili in narko-terorizma. Operacija, ki je trajala približno pol ure, je vključevala zračne napade na strateške cilje in uporabo helikopterjev nad prestolnico, kar je pokazalo popolno zračno premoč ameriških sil. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno upravljale z Venezuelo in njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Medtem ko so venezuelski izgnanci na Floridi in v nekaterih ameriških mestih proslavljali padec režima, so se v Caracasu in več ameriških mestih razvneli protesti proti tuji vojaški intervenciji. Podpredsednica Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko sodišče imenovalo za začasno predsednico, je dejanje označila za imperialistično ugrabitev in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto javno pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem protivladnih protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli državo zaradi hude gospodarske krize. V prvem javnem nagovoru po izbruhu nemirov je Hamenej protestnike označil za upornike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam podelil pooblastila za nasilno zatrtje demonstracij. Doslej je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, številni so bili aretirani, protesti pa se kljub nevarnosti še naprej širijo v več kot 15 mest. Napetosti so se dodatno stopnjevale po ostrem opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval s pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar je v Teheranu sprožilo val ogorčenja. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom, so ameriške grožnje označili za brezobzirno vmešavanje v notranje zadeve in opozorili, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške vojaške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče napadov. Iranska diplomacija je zaradi Trumpovih izjav že naslovila protestno noto na Združene narode in Varnostni svet ZN, kjer zahteva obsodbo ameriških groženj. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da je iransko gospodarstvo pod velikim pritiskom zaradi ponovne uvedbe sankcij ZN, kar je povzročilo strmoglavljenje vrednosti iranskega riala. Medtem ko Izrael prek spleta spodbuja Irance k uporu, se regija sooča z nevarnostjo neposrednega vojaškega spopada med Washingtonom in Teheranom, kar bi lahko destabiliziralo celoten Bližnji vzhod.

V Iranu so se v drugem tednu protestov, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, stopnjevali nasilni spopadi, v katerih je umrlo najmanj dvanajst ljudi. Protesti so se začeli 28. decembra v Teheranu s stavko trgovcev v Velikem bazarju, nato pa so se razširili na mesta Isfahan, Širaz in Mašhad. Poleg gospodarskih zahtev so se pojavili tudi politični slogani proti klerikalni oblasti, vključno s pozivi k padcu vrhovnega voditelja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, so na ulice poslale enote za zatiranje nemirov. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu podprl pravico do legitimnih pritožb, a hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z izgredniki. Predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost nekaterih zahtev državljanov, vendar so pravne organizacije že poročale o uporabi sile in številnih aretacijah. Analitiki opozarjajo, da so nemiri najbolj resni po protestih za pravice žensk leta 2022, čeprav še niso dosegli takratnega obsega. Razmere ostajajo napete, saj vrednost riala še naprej pada, kar poglablja nezadovoljstvo prebivalstva.

V Iranu se nadaljujejo krvavi nemiri, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza, število smrtnih žrtev pa se je po zadnjih poročilih povzpelo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v svojem prvem javnem nagovoru po začetku nemirov zavzel nepopustljivo stališče in ukazal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Ta izjava po mnenju opazovalcev pomeni uradno zeleno luč varnostnim silam za še silovitejšo zadušitev demonstracij, ki so zajele državo po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute in visoki inflaciji. Napetosti so se dodatno zaostrile na mednarodni ravni, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval z nasilnim pobijanjem civilistov. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Kljub poročilom o več kot 500 aretacijah in uporabi smrtonosne sile se protesti širijo po provincah, čeprav v prestolnici Teheran za zdaj ostajajo manj intenzivni kot med nemiri leta 2022 po smrti Mahse Amini.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil zgodovinski padec vrednosti nacionalne valute rial in huda gospodarska kriza. Nemiri, ki so se začeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro prenesli v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki se spopadajo z naraščajočo inflacijo, ki je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane povišale za kar 72 odstotkov. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto se državljani vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kripto kovancev (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke. Situacija se je zaostrila v nasilne spopade z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je priznal upravičenost gospodarskih zahtev, vendar je hkrati ostro opozoril pred delovanjem "izgrednikov" in tujim vmešavanjem. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko Washington pozorno spremlja dogajanje in napoveduje morebitne odzive v primeru nadaljnjega nasilja nad civilisti.

Ameriška vojska je v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končal večmesečni napeti spor med Washingtonom in socialističnim režimom. Operacija, ki jo nekateri analitiki opisujejo kot bliskovito vojaško posredovanje, je vključevala zračne napade na prestolnico in druge ključne lokacije. Poleg predsednika je bila po dostopnih informacijah pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Po aretaciji so v Caracasu in drugih mestih izbruhnili množični protesti Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo izpustitev in obsojajo tujo agresijo. ZDA so operacijo utemeljile s kampanjo proti trgovini z drogami in terorizmu, medtem ko je dogodek sprožil val ogorčenja tudi med delom ameriške javnosti in v mednarodnih krogih. V Venezueli trenutno vlada visoka stopnja negotovosti, saj prebivalci v strahu pred nadaljnjim nasiljem praznijo police trgovin, država pa se sooča s političnim vakuumom. Medtem ko nasprotniki Madura v tujini praznujejo njegov padec, kritiki opozarjajo na nezakonitost ameriškega posredovanja in morebitne dolgoročne posledice za stabilnost celotne latinskoameriške regije.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Danska premierka Mette Frederiksen je uradno pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede prevzema Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa v pogovoru za medij The Atlantic, v katerih je izrazil prepričanje, da Združene države Amerike to ozemlje absolutno potrebujejo. Frederiksenova je poudarila, da morajo ZDA prenehati ogrožati svojo zgodovinsko zaveznico, saj Grenlandija ni naprodaj in ostaja pod dansko suverenostjo s široko avtonomijo. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi ponovnega ameriškega interesa po strateškem Arktičnem otoku, kar v Köbenhavnu doživljajo kot neposreden poseg v ozemeljsko celovitost. Diplomatski spor se odvija v času povečane pozornosti do ameriških dejavnosti na otoku, ki vključujejo tudi poročila o prikritih operacijah. Danska stran vztraja, da so takšni pritiski v mednarodnih odnosih med zavezniki nesprejemljivi in škodujejo medsebojnemu zaupanju znotraj zveze NATO.

V obsežni vojaški operaciji ameriških sil v Caracasu je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro, ki so ga nato prepeljali v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je med operacijo v spopadih umrlo večje število kubanskih državljanov, ki so varovali Madura. Po Trumpovih besedah je bila odločitev za varovanje diktatorja napačna, s čimer je prvič javno priznal človeške žrtve na strani zaveznikov nekdanjega režima. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških napovedi Washingtona proti venezuelskemu vrhu. Maduru bodo sodili na zveznem sodišču na Manhattnu, postopek pa bo vodil izkušeni 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Tožilstvo Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so izraelski mediji izpostavili Madura kot zgodovinskega zaveznika Irana in nasprotnika cionizma, je Trump že napovedal gospodarsko sanacijo države. Načrtuje prihod največjih ameriških naftnih družb, ki naj bi z milijardnimi investicijami popravile uničeno infrastrukturo in začele ustvarjati dobiček za Venezuelo.

V Iranu se krepijo množični protesti, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva nad drastičnim padcem vrednosti iranskega riala in visoke inflacije. Po uradnih podatkih in poročilih nevladnih organizacij je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset, medtem ko se nemiri, ki so se začeli v teheranskem Velikem bazarju, širijo v več kot 30 mest po vsej državi. Protesti so hitro prerasli iz ekonomskih zahtev v širši politični upor proti klerikalnemu režimu, pri čemer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami v več provincah, vključno z Lorestanom in zahodnimi deli države. Ameriški predsednik Donald Trump je podprl protestnike in Teheran opozoril pred uporabo nasilja nad miroljubnimi demonstranti, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti. Iranski prestolonaslednik v izgnanstvu Reza Pahlavi je pozval k revoluciji in prebivalce Teherana spodbudil, naj zavzamejo ulice za strmoglavljenje režima ajatole Alija Hameneja. Gre za najresnejše nemire po letu 2022, ki postavljajo vodstvo v Teheranu v t. i. način preživetja, saj se protesti kljub nasilnemu odzivu oblasti ne umirjajo.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, imenovano 'Absolute Resolve' (Popolna odločnost), označil za izjemen uspeh in poudaril, da so bili cilji doseženi brez ameriških žrtev. Po navedbah venezuelskih virov je v napadih, ki so vključevali bombardiranje vladnih in vojaških objektov, umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju v njegovi rezidenci s helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer so ga v lisicah privedli v prostore zvezne uprave za boj proti drogam (DEA). Obtožen je narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko je vrhovno sodišče v Venezueli za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izdal opozorilo, naj nova voditeljica 'stori tisto, kar je prav', sicer bo snosila hujše posledice kot Maduro. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava, Varnostni svet ZN pa se bo v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju.

Ameriške posebne enote so v nočni operaciji z imenom »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki so jo spremljale močne eksplozije in zračni napadi na ključne cilje, se je končala z izročitvijo obeh v zvezni pripor v New Yorku. Predsednik Donald Trump je potrdil, da bosta Maduro in njegova soproga stopila pred sodnika zaradi obtožb o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina, pri čemer je Trump poudaril, da so ZDA pripravljene na morebitni drugi val napadov, če bo to potrebno. Zajetje je sprožilo ustavno in diplomatsko krizo, saj je Bela hiša napovedala, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale Venezuelo in njeno naftno infrastrukturo do »varne tranzicije«. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kasneje skušal omiliti te izjave z navedbo, da bodo ZDA prek nadzora nad naftno industrijo le vršile pritisk na politično vodstvo. Medtem ko so venezuelski izseljenci na Floridi praznovali padec režima, so Združeni narodi, Evropska unija in več svetovnih prestolnic izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava in nacionalne suverenosti, saj operacija ni bila odobrena s strani ameriškega kongresa ali Varnostnega sveta ZN.